Dalmacija znova pod vodo. Klimatolog svari, da bo tako tudi v prihodnje (VIDEO)

Dalmacijo je znova prizadel ciklon, ki je prinesel orkanski jugo, nevihte in obilne padavine, z njim pa se je vrnil tudi ciklonski plimni val. Morje je prestopilo bregove in poplavilo vrsto obalnih mest, najhuje pa je bilo v Šibeniku, Trogirju in Kaštelih, kjer so ponoči postavili protipoplavne pregrade.

Za HRT je to situacijo komentiral atmosferski fizik prof. dr. Branko Grisogono, ki opozarja, da bodo tovrstni pojavi vse pogostejši in intenzivnejši.

Profesor Grisogono poudarja, da plimni valovi niso nov pojav, vendar so zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši in močnejši. "Plimni valovi so se pojavljali že prej, vendar so zdaj pogostejši in silovitejši zaradi globalnih ter regionalnih podnebnih sprememb. In tako bo tudi v prihodnje," je dejal.

Pojasnil je, kako se spreminja klimatološka oziroma statistična porazdelitev vremenskih razmer. "Imamo vse več takšnih ekstremov. To je povezano s statističnimi porazdelitvami, ki postajajo bolj 'koničaste' in imajo tako imenovane težke repe, kar pomeni, da so nagnjene k ekstremom. Tega bo na žalost vse več," je razložil Grisogono, povzema Index.hr.

Potrebujemo nove zaščitne ukrepe

Glede na napovedi čaka dvig srednje gladine morja v skladu z globalnimi trendi tudi Jadran. "Do konca stoletja pričakujemo dvig za 50 do 90 centimetrov. Seveda bo na nekaterih območjih na Zemlji ta dvig presegel dva metra, saj to povprečje ne velja enako za vsa področja," je dejal Grisogono.

Opozoril je, da bodo na Hrvaškem najbolj prizadeta rečna ustja in nizke obale, kot so tiste pri Omišu. "Tu bo treba zasnovati nove gradbene, strojne in arhitekturne ukrepe, pri čemer očitno zamujamo. Poglejte, kako se pripravljajo v Benetkah, vložili so veliko denarja, pa še vedno niso popolnoma učinkoviti," je poudaril.

Na vprašanje o črnih scenarijih potopitve obalnih območij do leta 2100 je potrdil, da takšna ogrožena območja dejansko obstajajo, medtem ko so strmejše in višje obale varnejše, razen v primeru meteo-cunamijev.

Grisogono je pozval k sistematičnemu razmisleku o zaščiti obale. "Treba je resno razmisliti, zato pozivam politike, arhitekte, gradbenike in strojnike, naj ugotovijo, kako to izvesti, saj gre za inženirsko delo, kako zaščititi ta ključna območja na vzhodnem Jadranu," je sporočil.